11. – 15. november 2019
V okviru našega mednarodnega projekta »Ključ do boljše prihodnosti« smo v tednu med 11. in 15. novembrom gostovali pri italijanskih partnerjih v obmorskem mestu Ancona. Projektnega tedna se je poleg ravnatelja ter šestih učiteljev udeležila tudi zagnana ekipa treh devetošolcev in ene osmošolke. Tara Benedičič, Jaka Jelenc, Matic Frakelj in Manca Kavčič so odlično zastopali našo šolo.
Srečanje smo uradno začeli že na letališču v Bologni, kjer smo pričakali ekipi partnerskih šol s Poljske in Estonije. Skupaj smo si nato ogledali mesto Bologna in prevzele so nas mogočne zgradbe ter živahen utrip nedeljskega popoldneva. Avtobus nas je v večernih urah pripeljal do Ancone, pomembnega pristaniškega mesta, zgrajenega na sedmih obmorskih gričih. Učenci so nato začeli s čisto pristno italijansko izkušnjo, saj so jih tam pričakale gostiteljske družine, pri katerih so bili nastanjeni. Tekom celotnega tedna so nato z otroki gostiteljskih družin dopoldan obiskovali pouk. Doživeli so utrip običajnega šolskega dneva, sodelovali pa so tudi v projektnih aktivnostih, v povezavi z okoljskimi temami, se preizkušali v računalniškem programu »Scratch« in kodiranju.
Učitelji smo medtem v dopoldanskih urah spoznavali pestrost italijanskega šolskega sistema. Naši italijanski parterji so velik zavod, saj pod imenom Istituto Comprensivo »Augusto Scocchera« združuje tri vrtce, tri osnovne šole in eno nižjo srednjo šolo, ki je po starosti učencev primerljiva z našo predmetno stopnjo. Šole tega zavoda se med seboj precej razlikujejo, saj sledijo različnim učnim pristopom, ki so nam jih na praktičen način tudi predstavili. Prav tako smo tekom dopoldneva na sestankih načrtovali nadaljnje delo v projektu, v okviru katerega letos sodelujemo tudi v dveh eTwinning aktivnostih. Prva poteka na temo zdrave prehrane, druga pa je usmerjena v ustvarjalno sodelovalno pisanje, ki je vezano na problematiko smeti. Nadaljujemo tudi glavne naloge projekta, ki so izmenjava učinkovitih pristopov k poučevanju ter krepitev digitalnih in jezikovnih spretnosti. Svoje delo zbiramo in predstavljamo v spletni učilnici projekta, do katere lahko dostopate preko šolske spletne strani.
Popoldanske ure v Italiji smo učitelji in učenci skupaj preživeli ob raziskovanju Ancone z okolico. Navdušila nas je slikovita zgodovina mesta in tudi pokrajina v okolici. Vinogradi, oljčni nasadi in morje so prizori, ki so se nam vtisnili v prijeten spomin. Posebna izkušnja pa je bil tudi sprejem na regijskem svetu pokrajine Marche, katere središče je prav Ancona. Sprejel nas je guverner pokrajine ter predstavnici oddelka za šolstvo in okolje.
Tekom celotnega tedna smo ugotavljali, da se šolski vsakdan v Italiji precej razlikuje od našega. Naši učenci so hitro opazili, da v šoli otroci ne nosijo copat, nimajo svoje garderobne omarice, prav tako nimajo organizirane prehrane. Šolska ura je dolga 60 minut, pouk pa je tudi ob sobotah, če si skupaj s starši učenci izberejo malo krajše delovne dneve med tednom. Ko v Italiji dobiš oceno 5, je zagotovo nisi prav nič vesel, saj to še ni pozitivna ocena. Njihove ocene imajo razpon med 4 in 10, pozitivna pa je 6. Učenci na razredni stopnji nosijo šolske haljice, razlagi lahko v nekaterih učilnicah sledijo na elektronski tablo ali pa snov prepisujejo z »blackboards«, saj so njihove table res črna barve. In precej manjše. Naša ekipa učencev je tudi močno pogrešala ure športne vzgoje, saj je le-te manj in v manj pestrih oblikah. Angleščina pa je pregovorno Italijanom velikokrat res še »španska vas«.
Teden v Italiji je ob pestrem dogajanju minil zelo hitro, domov smo se vrnili polni novih spoznanj in prijateljstev. Pa tudi z občutkom, da smo lahko ponosni na svoje delo in pogoje za poučevanje ter učenje, ki jih imamo na domači šoli.
Ob pomoči vtisov vseh udeležencev zapisala Jana Kusterle
